APDEJT.si

V Tirani je potekal vrh "Načrt rasti, naša pot v EU", kjer so voditelji Zahodnega Balkana razpravljali o gospodarski integraciji in približevanju trgu Evropske unije. Albanski premier Edi Rama je poudaril, da Albanija ne prosi za vstop v EU, temveč želi prispevati k njej, in da je Balkan varuh Evrope. Rama je gostil evropsko komisarko za širitev, Marto Kos in druge voditelje regije.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Timčo Mucunski, se je v Bruslju srečal z evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Na srečanju so potrdili močno zavezanost Severne Makedonije evropski integraciji in nadaljevanju reformnih procesov. Razpravljali so tudi o evropski perspektivi države, varnostnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Eden od voditeljev Evropske zveze, Vujović, je kritiziral, da je bil v Črno goro ubačen "konj", kar je po njegovem mnenju ciljano v napačno smer. Vujović se je vprašal, na koga se nanašajo besede komisarke za širitev Marte Kos o "trojanskih konjih Rusije" in morebitnem "poskusnem obdobju" za nove članice. Sprašuje se, ali sta premier Spajić in PPV Ivanović s svojo odločitvijo o strateškem partnerstvu s takšnimi silami prispevala k takšnemu sklepanju v EU.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Evropska komisija je objavila izredno ostro poročilo o napredku Srbije proti Evropski uniji, v katerem ugotavlja, da so reforme v Srbiji upočasnjene. Kljub deklarativni zavezanosti oblasti članstvu v EU, poročilo izpostavlja ključna sporočila o stanju v državi. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na vrhu o širitvi EU v Bruslju napovedal ukrepe proti protievropski retoriki, vendar ne tudi proti politični polarizaciji v družbi. Hkrati je evropska komisarka Marta Kos kritizirala Beograd.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prejemu kritik iz Bruslja in evropske komisarke Marte Kos glede protievropske retorike napovedal ukrepe. Vučić je obljubil spremembe v odziv na predstavitveno poročilo o širitvi.

Albanski premier Edi Rama je na vrhu EU pohvalil delo Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SPAK) v boju proti korupciji na visokih ravneh. Poudaril je, da je Albanija edinstvena v regiji pri uporabi umetne inteligence v procesu pridruževanja Evropski uniji in da je njen boj proti korupciji edinstven, saj SPAK ne popušča pritiskom ne z leve ne z desne.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Volodimir Zelenski je ponovil, da Ukrajina zavrača vsakršno idejo o poskusnem obdobju za članstvo v EU in zahteva polnopravno članstvo. Viktor Orban pa je ponovno izrazil nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji in kritiziral Zelenskega zaradi finančne pomoči EU, ki vključuje tudi madžarski denar.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v Bruselj, kjer se udeležuje vrha o širitvi EU, ki ga organizira Euronews. V Bruslju naj bi se sestal tudi s Košto in Sorensenom, pri čemer naj bi tema pogovorov bila širitev EU in odnosi s Prištino.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Evropska unija bo v letošnjem paketu razširitve pohvalila Črno goro in Albanijo ter izrazila spodbudo Ukrajini in Moldaviji. Po poročanju bruseljskega Politica bo manj navdušenja namenjenega Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, še posebej pa Srbiji. Pripravlja se tudi sporazum o pristopu Črne gore k EU.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je ob obeležitvi obletnice smrti 16 ljudi na železniški postaji v Novem Sadu izjavila, da tragedija spreminja Srbijo, saj spodbuja državljane k boju za evropske vrednote. Po njenih besedah se zaradi te tragedije rojeva nova prihodnost Srbije.

Ob prvi obletnici zrušenja nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi, so Združeni narodi v Srbiji izrazili solidarnost z družinami žrtev in vsemi prizadetimi. Delegacija Evropske unije v Srbiji je ob tem objavila izjavo sožalja.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, bo v torek predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v EU, odkar je decembra lani prevzela položaj. Poročilo bo ocenjevalo napredek držav Zahodnega Balkana. Kos je ob obletnici protestov dejala, da zahteve srbskih študentov pričakuje tudi Bruselj. Konkretne korake sta v tem času naredili le Črna gora in Albanija.

V Srbiji je bil razglašen dan žalosti ob prvi obletnici zrušitve nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v kateri je umrlo 16 ljudi. Študenti in občani so se s šestnajstminutnim molkom spomnili žrtev.

Člani predsedstva Bosne in Hercegovine so se v Parizu sestali s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Denis Bećirović je izrazil željo, da bi BiH postala članica Nata in EU, medtem ko je Željko Komšić izpostavil vprašanje, ali lahko BiH s trenutnim političnim sistemom postane članica EU. Razpravljali so tudi o evropski poti Bosne in Hercegovine.

Aleksandar Vučić je izjavil, da ima Srbija možnost vstopiti v Evropsko unijo do leta 2030, vendar je pogoj za to rešitev kosovskega vprašanja. Kljub temu, da je Vučić evropske poslance nedavno označil za lažnivce, sedaj optimistično napoveduje vstop v EU. Pavle Grbović je ocenil, da je resolucija Evropskega parlamenta o stanju v Srbiji povrnila zaupanje državljanov v EU in sedaj pričakujejo reakcijo Evropske komisije.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Po besedah evropske komisarke za širitev, Marte Kos, bi lahko Moldavija in Ukrajina že novembra začeli pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Pogajanja naj bi potekala o vseh šestih tematskih sklopih, kar je Kosova razkrila na tiskovni konferenci ob robu zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, si je v Dravogradu ogledala protipoplavno infrastrukturo, ki se gradi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Izrazila je zadovoljstvo nad solidarnostnim delovanjem Evropske unije in sposobnostjo občine pri pripravi projektov ter črpanju sredstev.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na srečanju z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Zagrebu poudaril, da Hrvaška močno podpira širitev Evropske unije na države jugovzhodne Evrope, zlasti na Bosno in Hercegovino, kjer so Hrvati konstitutiven narod. Plenković je dodal, da morajo vse države v regiji izpolnjevati kriterije in se uskladiti s politikami Unije, pri čemer je Hrvaška pripravljena pomagati kandidatkam pri reformah na poti v EU.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović se je srečal s poljskim predsednikom Karolom Navrockim, kjer sta se strinjala o močni podpori Poljske evropski poti Črne gore. Poudarila sta, da državi kot zaveznici v Natu delita zavezanost kolektivni varnosti in demokratičnim vrednotam. Milatović se je v New Yorku udeležil tudi konference Mednarodnega centra Nizami Ganjavi, kjer je izpostavil zavezanost Črne gore k izgradnji pravičnejšega in varnejšega sveta.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je v Sarajevu opozorila Bosno in Hercegovino, da bo Evropska unija zmanjšala predvideni znesek iz načrta za rast Zahodnega Balkana za dodatnih deset odstotkov, kar znese približno sto milijonov evrov, če država do konca septembra ne bo sprejela reformnega načrta. EU od BiH pričakuje tudi izpolnitev drugih pogojev.

Albanski premier Edi Rama je med konferenco na Dunaju izjavil, da je dialog med Kosovom in Srbijo, ki ga posreduje EU, neuspešen zaradi svoje oblike. Ramaj je kosovsko vodstvo pozval, naj se ne ozira na Srbijo, temveč naj se osredotoči na izpolnjevanje obveznosti do Evropske unije, da se ne bi znašlo v izolaciji. Poudaril je, da bi morala Kosova opraviti svoje naloge za vstop v EU.

Evropska komisarka za sosedstvo in širitev, Marta Kos, je kritizirala oblasti Republike Srbske zaradi pritiskov na medije in nevladne organizacije. Ob tem je ponovila, da bo Evropska unija še naprej podpirala medije in civilno družbo v Bosni in Hercegovini, za kar bo namenila sedem milijonov evrov.

Republika Moldavija je zaključila proces pregleda (screening) v okviru svojega približevanja Evropski uniji. Evropska komisarka za evropsko sosedsko politiko in širitev, Marta Kos, je v video sporočilu pohvalila Moldavijo za njene dosežke in poudarila, da bo Evropska unija še naprej podpirala državo na njeni poti v EU. Komisarka Kos je izrazila zadovoljstvo nad prizadevanji moldavskih oblasti in strokovnjakov v tem procesu.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je med obiskom v Bosni in Hercegovini pozvala tamkajšnje oblasti, da čim prej sprejmejo reformni načrt, ki je ključen za vstop države v Evropsko unijo. Kosova je poudarila, da si BiH ne more privoščiti izgubljanja časa in je pozvala proevropske politične akterje k sodelovanju.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je opozorila, da Rusija vlaga stotine milijonov evrov v spodkopavanje parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 28. septembra. Opozorilo je sledilo aretacijam, kjer naj bi Rusija v Srbiji urila ljudi za povzročanje neredov. Poljski minister pa je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN opozoril Rusijo, naj ne "cvili", če bodo njena letala sestreljena.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je začela tridnevni obisk v Bosni in Hercegovini, kjer se je sestala s člani predsedstva BiH, vključno z Denisom Bećirovićem. Cilj obiska je poudariti podporo Evropske unije prihodnosti Bosne in Hercegovine kot članice EU in spodbuditi pospešitev evropske poti države. Srbska članica predsedstva Željka Cvijanović se je srečanju izognila, kar je napovedal tudi Milorad Dodik.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Evropski uniji ni omenila Srbije, čeprav je bila ta država dan prej ena od tem v Evropskem parlamentu. Evroposlanci so izrazili stališče, da je nujna sprememba odnosa do režima Aleksandra Vučića. Lukas Furlas, predsedujoči Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Srbijo, pa je izjavil, da vizija von der Leynove pomeni jasno evropsko pot za Srbijo.

V Srbiji potekajo množični protesti, na katerih protestniki obtožujejo policijo brutalnosti med nedavnimi protikorupcijskimi demonstracijami, ki jih vodijo študenti. Protesti so se okrepili po posredovanju policije v Novem Sadu, kjer so razbili študentske proteste. Protestniki obtožujejo predsednika Vučića, da skuša zadušiti vsako obliko nestrinjanja in utrditi svojo oblast.